Ogljikov oksid (ali po starem ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen. To pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati!
ZAKAJ JE OGLJIKOV OKSID NEVAREN?
Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikov hemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.
KAKO NASTAJA OGLJIKOV OKSID?
Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil.
Med delovanjem peči, bojlerjev ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar.
Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka.
Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljikovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren.
Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trda goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.
V prostoru pride v največ primerih do nastanka prevelikih koncentracij CO
zaradi:
– slabega odvajanja zgorevalnih produktov (neočiščeni ali slabo očiščeni dimniki),
– napačno izvedenih ali poškodovanih dimniških tuljav (tuljave so počene ali zaradi napake pri izvedbi ali vzdrževanju puščajo dimne pline),
– neustreznega prezračevanja oz. oskrbe s svežim zrakom v prostor, kjer se nahaja peč na trdo, tekoče ali plinasto gorivo ali plinski bojler (oskrba kurilnih naprav z zgorevalnim zrakom). Do neustreznega prezračevanja pride lahko zaradi napak pri načrtovanju ali izvedbi prezračevanja v prostorih oz. naknadnega posega v prostor (zamenjava oken in vrat z novimi okni in vrati, ki običajno tesnijo bolje od starih),
– uporabe strojev in naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne črpalke, motorne žage, agregati ipd.) v zaprtem prostoru.
KAKO SE LAHKO ZAŠČITIMO PRED OGLJIKOVIM OKSIDOM?
Ogljikov oksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju med gorenjem v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, plinskih bojlerjih in ob delovanju bencinskih in dizelskih motorjev. To pomeni, da nastajanja ogljikovega oksida, v kolikor uporabljamo naštete vrste grelnih teles in motorna vozila, ne moremo odpraviti. Lahko pa se zavarujemo pred škodljivimi koncentracijami ogljikovega oksida.
V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:
– redni preglede in čiščenje dimovodnih naprav(tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
Pri tem velja opomniti, da je treba čiščenja kurilnih naprav na trda kuriva opravljati večkrat v kurilni sezoni.
– redni preglede in čiščenje zračnikov(tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
Zračnike za dovod zgorevalnega zraka in naprav za prezračevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s kurilno napravo je treba očistiti enkrat letno.
– zagotoviti je treba ustrezno prezračevanjedovod zraka za zgorevanje kurilne naprave oz. plinskega bojlerja. Zunanja nova okna s tesnili ne ustrezajo zadostnem prezračevanju oz. oskrbi z zrakom. Zadostna oskrba z zrakom je potrebna tudi za delovanje plinskih peči v avtodomih in počitniških prikolicah (zahteve so podane v smernici Muster-Feuerungsverordnung MFeuV, 2007, ki jo opredeljuje slovenska tehnična smernica TSG – 1 – 001: 2010: Požarna varnost v stavbah).
– v zaprtih prostorih se ne sme uporabljati naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem(motorne žage, agregati ipd.).
– ob zagonu motorjev vozil z notranjim zgorevanjem v garaži, naj bodo garažna vrata odprta(vsa vrata, ki vodijo iz garaže v stanovanje morajo biti ob zagonu motorja vozila zaprta).
– preventivno se lahko v bivalne prostore namesti javljalnike ogljikovega oksida (CO javljalniki).Javljalniki naj se namestijo čim bližje višini glave oseb, ki bivajo v prostoru. Tako naj se v spalnicah ali otroških sobah javljalnike ogljikovega oksida namesti v višino glave na steno poleg postelje.
Namestitev javljalnika naj služi kot sekundarni preventivni ukrep, ko so bili predhodno že izvedeni prej našteti preventivni ukrepi.
NEVARNOST NASTANKA IN ZASTRUPITEV Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM V ZALOGOVNIKIH LESNIH PELETOV
O zastrupitvah z ogljikovim monoksidom navadno govorimo v povezavi z nepopolnim zgorevanjem trdnih in tekočih goriv, do katerega pride zaradi pomanjkljive oskrbe s kisikom.
V zadnjem času poznamo v strokovnih krogih tudi primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki lahko nastaja v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov (in sekancev). Po zadnjih zbranih podatkih je bilo v Evropi v zadnjih desetih letih okoli 15 smrtnih žrtev zaradi sproščanja ogljikovega monoksida med hrambo lesnih peletov. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.
V literaturi je moč najti opis zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki je navadno vezan na vstop osebe v prostor, kjer se nahaja ogljikov monoksid. Tako o smrtnih primerih poročajo iz Nemčije, Irske, Velike Britanije in od drugod. V vseh primerih je šlo za skladiščenje lesnih peletov na sobni temperaturi, objekt je bil načrtovan po predpisih, peč je delovala pravilno, dimovodne naprave so bile vzdrževane.
Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa kar pomeni, da ga oseba, ki vstopi v prostor ne zazna. Problem nastanka ogljikovega monoksida je vezan na same lesne pelete. Lesna biomasa je biološko aktiven material, ki se med shranjevanjem spreminja. Peleti, narejeni pretežno iz iglavcev, so obstojnejši v primerjavi s peleti, narejenimi iz listavcev. Hladnejše razmere omogočajo daljše skladiščne dobe. Pri shranjevanju peletov je za nastanek ogljikovega monoksida problematična predvsem kemična razgradnja. Na začetku shranjevanja se v kupu peletov zaradi delovanja mikroorganizmov navadno zviša temperatura, na katero vpliva tudi bakterijska populacija v samih peletih. Problem je izrazit še toliko bolj, če so kupi (nasipi) peletov večji; v takšnem primeru je prenos toplote v okolico zmanjšan, zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura v nasipu peletov naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi pride do razpada nekaterih maščobnih kislin, ki so v lesu. Ob razpadu se sproščata tudi dva za ljudi nevarna plina – ogljikov dioksid in ogljikov monoksid. Koncentracije ogljikovega monoksida lahko presegajo 2500 ppm. V nekaterih primerih (ob dodatnem delovanju mikroorganizmov, ki so lahko v mešanicah, ki se dodajajo peletom) lahko lokalno segrevanje v kupu peletov pripelje tudi do samovžiga.
Vrednosti CO v naravi znašajo okoli 10 ppm ali 1/1000 volumskega deleža. Ogljikov monoksid postaja za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 35 ppm (ali 0,0035 vol %), kjer se lahko po daljši izpostavljenosti (6 do 8 ur) že pojavi glavobol. Prvi simptomi zastrupitve s CO so navadno podobni simptomom gripe. Pojavi se glavobol, slabost, bruhanje in driska. Mejna vrednost za ogljikov monoksid v zraku na delovnih mestih za osemurno izpostavljenost je 30 ppm.
V tabeli 1 je vpliv CO na človeka, podan v odvisnosti od koncentracije ogljikovega monoksida v zraku.
Vpliv CO na človeka
Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur, in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka (odvisno od dejavnikov, kot je čas izpostavljenosti in koncentracija) smrtne. Kadilci so v primerjavi z nekadilci še bolj dovzetni za negativne vplive CO.
Poizkusi kažejo, da lahko v zaprtem prostoru že ob shranjevanju majhnih količin peletov (10 kg ali več) nastajajo smrtno nevarne koncentracije ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida.
Količine nevarnih plinov (CO2 in CO), ki se bodo sproščali v okolje, bodo največje takoj po izdelavi peletov (do 6 tednov), ob višjih temperaturah skladiščenja (torej nad 20 oC), v primeru skladiščenja vlažnih peletov in ob pomanjkljivi oskrbi z zrakom.
Da bi se izognili nevarnostim med skladiščenjem lesnih peletov, mora biti skladišče prezračevano. Preventivno se lahko v skladišče namesti tudi javljalnik ogljikovega monoksida.
POSTOPKI V PRIMERU AKTIVIRANJA ZVOČNIH SIGNALOV ALARMA NA JAVLJALNIKIH OGLJIKOVEGA MONOKSIDA (CO)
V skladu s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) morajo biti po 1. 1. 2017 vsi bivalni prostori z nameščenimi malimi kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka, opremljeni z javljalniki CO. Če nismo seznanjeni s pravilnimi ukrepi v primeru sprožitve zvočnega alarma, lahko z napačnim posredovanjem ogrozimo svoje življenje in življenje oseb, ki se zadržujejo v prostoru s povečano koncentracijo CO.
Priporočljivo je, da so vsi imetniki javljalnikov CO seznanjeni z navodili za uporabo. Tržni inšpektorat opozarja, da morajo biti navodila v slovenskem jeziku. V njih mora biti tudi navedeno, kakšna so vizualna in zvočna opozorila ter kako postopati v primeru alarma.
Pogosta napaka je, da uporabniki ne preberejo priloženih navodil in lahko ob alarmu neustrezno ukrepajo. Najpogostejši nepravilni ukrep je fizična odstranitev javljalnika ali utišanje zvočnega signala alarma s pritiskom na kontrolno tipko na javljalniku. Če javljalnik fizično odstranimo, preprečimo nadaljnje alarmiranje prisotnosti CO v prostoru.
KAKŠNI SO PRIPOROČENI UKREPI V PRIMERU SPROŽENEGA ALARMA?
Ob alarmu nemudoma odpremo okna in vrata. S tem pričnemo hitro zmanjševati koncentracijo ogljikovega monoksida v prostoru.
Ugasnemo kurilno napravo, če je to mogoče. To lahko storimo v primeru kurilnih naprav na plin ali olje. Če uporabljamo kurilne naprave na trda goriva, ne zapirajmo dovoda zraka, saj bomo s tem samo še povečali nastajanje CO v njih in prostoru.
POZOR! Do uhajanja CO iz kurilne ali dimovodne naprave lahko pride tudi zaradi sočasne uporabe kurilne naprave z napravo, ki sesa zrak iz prostora (kuhinjske nape, ventilatorji). V takšnem primeru bomo nevarno koncentracijo CO v prostoru hitro zmanjšali, če bomo napravo ugasnili ter odprli okna in vrata.
Prostor zapustimo, če vrednosti koncentracije CO na javljalnikih hitro narastejo nad 50 PPM (kjer to javljalnik omogoča).
Ne vstopamo v prostor, dokler nevarnost ne mine – ugasniti mora zvočni signal alarma. Javljalniki oddajajo zvočne signale toliko časa, dokler je prisotna nevarna koncentracija CO.
Pokličemo center za obveščanje (112)!
Če smo bili dolgotrajno izpostavljeni (velikim) koncentracijam CO, moramo v najkrajšem možnem času poiskati ustrezno zdravstveno oskrbo, da preprečimo trajne posledice zastrupitve s CO. Ob klicu centra za obveščanje je treba nujno opozoriti na možno prisotnost CO, da se lahko prvi posredovalci ustrezno zaščitijo!
Če gre za večstanovanjsko stavbo, je priporočljivo, da se umaknemo iz objekta, saj obstaja možnost, da je prišlo do uhajanja CO v sosednjem stanovanju in je le-ta prisoten tudi na hodniku ali stopnišču. Gasilci bodo z ustreznimi operativnimi taktičnimi postopki zaščitili ostale stanovalce v objektu.
Obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da ugotovi in evidentira vzroke uhajanja CO, odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pa prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem.Vsako kurilno, dimovodno ali prezračevalno napravo je treba v primeru sprožitve signala alarma na javljalnikih CO skrbno preveriti. Obstaja možnost, da je prišlo do tehnične okvare, poškodbe ali kateregakoli drugega vzroka za uhajanje CO v prostor. Naprave je treba pred nadaljnjo uporabo skrbno pregledati in preveriti, ali so ustrezno vgrajene in obratujejo varno, v skladu z navodili proizvajalca in tehnično smernico Slovenskega združenja za požarno varstvo – SZPV 407!
Ponastavimo javljalnik na novo zaznavanje CO! Določeni modeli javljalnikov imajo možnost beleženja spomina zadnjega alarma in vrednosti CO. Ko ugotovimo vzroke uhajanja CO in odpravimo ugotovljene nepravilnosti, je obvezna ponastavitev javljalnika na novo zaznavanje CO. S tem izbrišemo podatke zadnjega alarma in javljalnik je pripravljen za novo zaznavanje.
VSAK ZVOČNI ALARM JAVLJALNIKA CO JE TREBA OBRAVNAVATI KOT PRAVI ALARM IN JE POTREBNO PRIČETI Z IZVAJANJEM OPISANIH POSTOPKOV! NIKOLI NE PREDVIDEVAJMO, DA GRE ZA LAŽNI ALARM!
